NRP - opis Nacionalne Poklicne Kvalifikacije

Naziv:	Svetovalec/svetovalka za destinacijski management
Status:	Objava
Datum objave sklepa ministra:	18.12.2018
Predhodniki:	Svetovalec/svetovalka za destinacijski management (40764611)
Klasius-P16:	Potovanja, turizem, prosti čas (1015)
Klasius-SRV:	Podraven 6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK (26100)
Raven kvalifikacije:	SOK 6, EOK 5

1. Ime in koda kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Svetovalec/svetovalka za destinacijski management (6528124011)

2. Potrebna strokovna znanja in spretnosti in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

2.1. Strokovna znanja in spretnosti

Glej poklicni standard Svetovalec/svetovalka za destinacijski management 65281240 in točko 11 tega kataloga.

2.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

najmanj srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba in
5 let delovnih izkušenj na področju turizma, kar kandidat dokazuje s pogodbami o delu in z delodajalčevim referenčnim pismom
znanje tujih jezikov:

1. angleščina – znanje na ravni primerljivi z B1
(kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za predmet angleščina ali z opravljeno splošno ali poklicno maturo iz angleščine na ravni vsaj B1, z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1, s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v angleščini, izdano v Sloveniji ali tujini)
2. tuj jezik – po izbiri, znanje na ravni primerljivi z B1
(kar kandidat dokazuje z zaključnim spričevalom srednjega splošnega izobraževanja za izbrani tuj jezik oz. opravljeno splošno ali poklicno maturo iz izbranega jezika na ravni vsaj B1 ali z drugim javnoveljavnim certifikatom za raven najmanj B1 ali s spričevalom o uspešno zaključenem najmanj osnovnem izobraževanju, kjer se pouk izvaja v izbranem jeziku ali za izbrani predmet, izdano v Sloveniji ali v tujini)

3. Povezanost s programi za pridobitev izobrazbe

4. Načini preverjanja strokovnih znanj in spretnosti

4.1. Potrjevanje

V postopku svetovanja kandidat pripravi osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti, in če je kandidat v njej predložil verodostojna, veljavna in ustrezna dokazila o znanjih, spretnostih in kompetencah iz poklicnega standarda, lahko komisija:

prizna vsebine poklicnega standarda v celoti,
prizna vsebine poklicnega standarda delno in določi tista znanja, spretnosti in kompetence, ki jih bo preverjala,
ne prizna nobene vsebine poklicnega standarda, ker kandidat ne dokazuje nobenih znanj, spretnosti in kompetenc iz poklicnega standarda in bo preverjala smiselno celotni poklicni standard.

4.2. Način preverjanja - storitev z ustnim zagovorom.

Kandidat s praktičnim prikazom storitve dokaže obvladovanje zahtevanih poklicnih kompetenc po zahtevah poklicnega standarda in ob upoštevanju predpisane dokumentacije. Ob praktičnem prikazu storitve se izvede tudi ustni zagovor opravljene storitve, ki obsega preverjanje znanj, skladno s poklicnim standardom Svetovalec/svetovalka za destinacijski menedžment.

5. Merila preverjanja

Merila ocenjevanja sestavin procesa dela

Področje ocenjevanja	Merila ocenjevanja	Delež (%)
Načrtovanje in priprava naloge	priprava kandidata na delo (osebna predstavitev in osebna urejenost)	5
Načrtovanje in priprava naloge	razumevanje naloge in priprava na izvedbo storitve	5
Izvedba	vsebinsko ustrezna izvedba storitve	40
	ustrezna poslovna komunikativnost in ustrezna raba bontona
	kakovost storitve: doslednost, natančnost, strokovnost
Dokumentacija	vsebinsko in strokovno ustrezni pisni izdelki manjšega obsega v sklopu prikaza storitev (npr. krajše poročilo/načrt kadrovske strukture, pisna komunikacija s stranko, ponudba ipd.)	15
Ustni zagovor	vsebinsko prepričljiv nastop kandidata (strokovnost in dobre komunikacijske veščine) komunikativnost pri opravljanju storitev, predstavitvi in zagovoru opravljenega dela	40

Izločilna merila

- neupoštevanje pravil poslovne komunikacije

6. Poklic oziroma sklopi zadolžitev v okviru poklica, ki jih je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji in koda

7. Raven zahtevnosti dela

(VI)

8. Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami

Ni prilagoditev za osebe s posebnimi potrebami.

9. Materialni in kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij

9.1. Materialni pogoji

prostor za preverjanje znanja

osebni računalnik z dostopom do interneta,

demonstracijska tabla

Izvajalci postopkov ugotavljanja in preverjanja poklicnih kvalifikacij morajo zagotavljati informiranje in svetovanje kandidatom z usposobljenim svetovalcem.

9.2. Kadrovski pogoji

Licenco za člana komisije za preverjanje in potrjevanje NPK lahko pridobi, kdor izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja Nacionalne poklicne kvalifikacije. Komisijo sestavljajo trije člani, od katerih ima:

najmanj en član višjo strokovno izobrazbo s področja turizma in najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja destinacijskega menedžmenta in

najmanj en član visokošolsko strokovno ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo s področja ekonomskih ali organizacijskih znanosti in najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja destinacijskega menedžmenta,

tretji član mora izpolnjevati enega od meril, navedenih v prvi ali drugi alineji.

10. Časovna veljavnost izdanih certifikatov

Ni časovne omejitve.

11. Standardi strokovnih znanj in spretnosti

Ključna dela	Znanja in spretnosti	Naloge za preverjanje
razvija poslovno sodelovanje med različnimi deležniki destinacije	načrtuje poslovno sodelovanje in koordinira delo z drugimi ponudniki, zastopniki javnega in zasebnega sektorja spodbuja inovativno in kreativno oblikovanje integralnih tematskih produktov (v nadaljevanju ITP-jev) nenehno prepoznava medsebojne poslovne interese in išče možnosti mreženja z namenom povezuje posamezne ponudnike destinacije z namenom oblikovanja integralnih in tematskih turističnih produktov in partnerskih trženjskih aktivnosti organizira tematske sestanke oziroma okrogle mize za strokovno javnost redno obiskuje ali drugače kontaktira posamezne ponudnike destinacije in zbira njihove predloge organizira srečanja (okrogle mize) za lokalne prebivalce zna vzpostaviti profesionalni odnos do ponudnikov ter zastopnikov javnega in zasebnega sektorja zna organizirati in izpeljati sestanke ali okrogle mize zna prepoznati in povezati potencialne interese ponudnikov na destinaciji pozna okolje, v katerem deluje	Predstavi poslovno sodelovanje med različnimi subjekti/deležniki destinacije: navede potencialne ponudnike, zastopnike javnega in zasebnega sektorja pojasni pomen mreženja pojasni možne načine inovativnega in kreativnega oblikovanja ter povezovanja ITP-jev na konkretnem primeru simulira organizacijo tematskega sestanka za strokovno javnost ali srečanja z lokalnimi prebivalci ter pojasni, na kaj mora biti posebej pozoren predstavi, katere bi lahko bile najpogostejše ovire pri oblikovanju in delovanju destinacij in kako jih presegati našteje možne kanale povezovanja s posameznimi ponudniki destinacije Izkaže znanje v komuniciranju z deležniki na destinaciji: pojasni pomen dobrih odnosov z mediji doma in v tujini ter navede, na kakšen način se vzpostavljajo in ohranjajo dobri odnosi z mediji pojasni pomen dobrih odnosov s strankami in lokalnim prebivalstvom ter navede, na kakšen način se ti dobri odnosi vzpostavljajo in ohranjajo pojasni, na kakšen način lahko spodbuja deležnike na destinaciji k sodelovanju z namenom zagotavljanja sinergijskih učinkov
vzdržuje poslovne procese med različnimi deležniki destinacije	spodbuja ustrezno zastopanost javnega in zasebnega sektorja spodbuja aktivnosti in projekte javnozasebnega partnerstva koordinira uresničevanje strategije destinacije in preverja izvajanje zastavljenih aktivnosti deležnikov, ki so vključeni v turistično destinacijo vodi posamezne projekte razvoja integralnih turističnih produktov preverja in nadzira izvajanje aktivnosti spremlja in išče možnosti pridobivanja dodatnih virov financiranja destinacije spremlja novosti na področju zakonodaje pozna osnovne načine motiviranja za namen pospeševanja prodaje pozna osnove uspešnega koordiniranja in vodenja projektov pozna predpise, ki se nanašajo na dejavnost	Predstavi načine vzdrževanja poslovnih procesov: pojasni, na kakšen načine lahko spodbuja ustrezno zastopanost in aktivnost javnega in zasebnega sektorja predstavi načine motiviranja pojasni, na kakšen način lahko izvaja preverjanje in nadzor izvajanja aktivnosti deležnikov, ki so vključeni v turistično destinacijo našteje potencialne vire financiranja izvajanja destinacijskega menedžemta navede ključne pravne predpise in strateške dokumente, ki vplivajo na izvajanje destinacijskega menedžmenta
izvaja destinacijski operativni menedžment	sodeluje in svetuje deležnikom pri prepoznavanju virov destinacije, njihovem vrednotenju in vključevanju v turistično ponudbo destinacije zagotavlja oblikovanje in razvoj kakovostnih ITP-jev skrbi za kakovost in trženje ter nenehno išče možnosti za nove distribucijske poti skrbi za kakovostno izvajanje turističnih storitev predlaga in izvaja standarde kakovosti, nadzorovanje (kontroling) in ukrepe za večjo sinergijsko učinkovitost pozna standarde kakovosti v dejavnosti zna kontrolirati standarde kakovosti pozna osnovne dimenzije tehnične in funkcionalne kakovosti pozna ukrepe za povečevanje sinergijske učinkovitosti	Na konkretnem primeru (po izboru komisije) predstavi izvajanje destinacijskega operativnega menedžmenta: predstavi, na kakšen način sodeluje in svetuje deležnikom pri prepoznavanju virov destinacije, njihovem vrednotenju in vključevanju v turistično ponudbo destinacije pojasni, na kakšen način se oblikuje in razvija kakovostne integralne turistične produkte predstavi načine izvajanja kontrolinga
spremlja in analizira uspešnost destinacije	spremlja poslovanje in pripravlja poročila (statistike) poslovanja destinacije spremlja trende, raziskave trga, aktivnosti konkurence, potrebe ciljnih skupin svetuje ponudnikom pri prepoznavanju potreb posameznih ciljnih skupin in prilagajanju turističnih produktov ugotavlja prepoznavnost in uspešnost delovanja destinacije analizira rezultate delovanja turistične destinacije pozna metodologijo osnovne statistične priprave in obdelave podatkov pozna metode prepoznavanja potreb posameznih ciljnih skupin zna rezultate predstaviti in pripraviti za objavo v medijih	Na konkretnem primeru (aktivnost po izbiri komisije) predstavi načine spremljanja in analiziranja destinacije: predstavi proces priprave poročila poslovanja destinacije opiše, na kakšen način spremlja trende, raziskave trga, aktivnosti konkurence, potrebe ciljnih skupin pojasni, zakaj je pomembno ugotavljanje prepoznavanja in uspešnosti delovanja destinacije na konkretnem primeru predstavi analizo delovanja turistične destinacije, na konkretnem primeru predstavi metodologijo s pomočjo katere so bile opravljene priprave in obdelave podatkov na konkretnem primeru interpretira rezultate (npr. za potrebe medijev)
sodeluje z različnimi ponudniki na destinaciji	sodeluje z dobavitelji in se ravna po načelu dobrega gospodarja spodbuja javni in zasebni sektor ter ga vključuje v aktivnosti destinacije sklepa pogodbe in skrbi za njihovo pravilno izvajanje uvaja nove integralne turistične produkte, distribucijske poti in druge tržne novosti pozna načine motiviranja pozna različne oblike turističnih produktov zna poiskati in uporabljati različne distribucijske poti	Predstavi pomen sodelovanja z različnimi akterji na destinaciji: našteje načine spodbujanja javnega in zasebnega sektorja ter možnosti vključevanja v aktivnosti destinacije pojasni potek (korake) uvajanja novih integralnih turističnih produktov pojasni, na kaj je potrebno biti pozoren pri uvajanju novih integralnih turističnih produktov, distribucijskih poti in drugih tržnih novosti
ugotavlja potrebe, načrtuje in organizira strokovna usposabljanja za deležnike v destinaciji	načrtuje in organizira izobraževanja, usposabljanja in treninge deležnikov na področju destinacije spodbuja promocijo poklicev v gostinstvu in turizmu v regiji in sodeluje pri programih promocije turizma med mladimi išče možnosti dodatnih virov financiranja izobraževalnih aktivnosti spodbuja podjetništvo med ponudniki in ostalimi deležniki na destinaciji sodeluje s turističnimi informatorji, animatorji, lokalnimi vodniki, vodniki in svetovalci za velnes ter jih povezuje in usmerja ugotavlja in predlaga kadrovsko zasnovo v destinaciji pozna merila ustrezne kadrovske zasedbe v destinaciji pozne različne možne vire financiranja za potrebe izobraževanja in usposabljanja	Na konkretnem primeru predstavi potrebno kadrovsko zasedbo v destinacije in zagotavljanje le-te (delovanje kadrovskega managementa): pojasni, na kakšen način ugotavlja potrebe po dodatni usposobljenosti deležnikov destinacije predstavi možne načine usposabljanja deležnikov destinacije in pojasni, zakaj je to potrebno pojasni, na kakšen način lahko spodbuja podjetništvo med ponudniki in ostalimi deležniki na destinaciji
sodeluje pri razvoju in uvajanju trženjskih aktivnosti	zastopa, predstavlja in promovira destinacijo predlaga odločitve o izvajanju prodajnih in trženjskih aktivnosti predlaga ukrepe za učinkovitejše trženje in večjo prepoznavnost pripravlja predloge razvoja destinacije spremlja prepoznavnost destinacije na domačem in tujih trgih in glede na to predlaga odločitve spremlja ekonomsko uspešnost posameznih trženjskih aktivnosti in glede na to predlaga odločitve spremlja mnenje lokalnega prebivalstva o stanju, razvoju in vplivu turizma v destinaciji spremlja razvoj in trende na področju uvajanja sodobnih tehnologij v različne prodajne poti predlaga inovativne možnosti trženjskih aktivnosti pozna načine uvajanja in promocije blagovne znamke zna pripraviti razvojno strategijo destinacije pozna različne distribucijske kanale (prodajne poti) zna oceniti ekonomski učinek posameznih trženjskih aktivnosti	Predstavi sodelovanje pri razvoju in uvajanju trženjskih aktivnosti: na konkretnem primeru pojasni pomen ustreznega predstavljanja destinacije in predstavi možne ukrepe za učinkovitejše trženje in večjo prepoznavnost navede možne načine spremljanja prepoznavnosti destinacije na domačem in na tujih trgih navede možne načine spremljanja ekonomske uspešnosti posameznih trženjskih aktivnosti navede možne načine spremljanja mnenja lokalnega prebivalstva o stanju, razvoju in vplivu turizma v destinaciji in pojasni pomen tega razloži pomen spremljanja razvoj in trende na področju uvajanja sodobnih tehnologij v distribucijske kanale pojasni pomen blagovne znamke
uveljavlja trajnostni razvoj v okolju, družbi in gospodarstvu	skrbi za trajnostni razvoj destinacije deluje povezano, usklajeno in odgovorno med vsemi zainteresiranimi deležniki z namenom skupnega razvoja in promocije destinacije svetuje glede ohranjanja naravne in kulturne dediščine sodeluje z občinami v destinaciji na področju trajnostnega razvoja, racionalno rabi energijo, material in čas pozna načela in usmeritve trajnostnega razvoja razume povezanost rabe prostora, trajnostnega razvoja in ohranjanja naravnih dobrin pozna prostorske načrte občin v destinaciji	Predstavi uveljavljanje trajnostnega razvoja v okolju, družbi in gospodarstvu: pojasni pomen trajnostnega razvoja destinacije in navede nekaj primerov vzpostavljanja trajnosti navede potencialne registre oziroma sezname naravne in kulturne dediščine destinacije in prikaže način iskanja posameznih elementov na konkreten način prikaže iskanje posameznih elementov in opisov naravne in kulturne dediščine destinacije

12. Literatura, strokovno gradivo

Magaš, D.: Destinacijski menedžment Celje, Fakulteta za komercialne in poslovne vede,2010.
Pike, S.: Destination marketing. Oxford: Elsevier, 2008.
Vodeb, K.: Turistična destinacija kot sistem, UP FTŠ Turistica, Portorož, 2010.
Vodeb, K.: Čezmejna turistična destinacija, UP, Turistica, Portorož, 2007.
Vodeb, K.: Turistična destinacija: sodobna obravnava koncepta, Založba UP, Koper, 2014.
Lebe, Sonja Sibila: Leksikon turizma: destinacije, gastronomija, hotelirstvo, organizatorji potovanj, agencije, prevozniki, Maribor: Multidisciplinarni raziskovalni institut, 2012.
Grintal, Barbara: Poslovni bonton od A do Ž, Poslovna založba MB, 2013.

13. Delovna skupina za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

dr. Doris Gomezelj Omerzelj, Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica
dr. Tanja Lešnik Štuhec, Provital d.o.o.
Ksenija Dvorščak, Postojnska jama d.d.
Srečko Koklič, Turistično gostinska zbornica Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije
Dejan Podgoršek, Portoalpe, turizem in druge storitve d.o.o.
Jasna Radič, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem in internacionalizacijo
Karmen Leban, Sindikat gostinstva in turizma Slovenije
Anica Justinek, Center RS za poklicno izobraževanje

Koordinacija pri pripravi kataloga za NPK:

Valter Urh, Center RS za poklicno izobraževanje

Delovna skupina za revizijo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Ivo Lebar, Sava turizem, d. d.
Mišo Blaž Mrvaljevič, Združenje turističnih agencij Slovenije
Tatjana Juriševič, Združenje turističnih agencij Slovenije

Koordinacija pri reviziji kataloga za NPK:

Simona Kuder, CPI

Katalog