Cankarjev dom

 Vsem zainteresiranim delavcem smo omogočili, da so na osnovi svojih referenc in izkušenj pridobili certifikat NPK, kar je na zavodu izzvalo začetek urejanja kaotičnih razmer na področju nagrajevanja in obenem prispevalo k boljši motivaciji pri ključnih oziroma najboljših delavcih v tehnični izvedbi programa.

V času ustanavljanja Cankarjevega doma, kulturnega in kongresnega centra, smo se pri načrtovanju bodoče organiziranosti dela soočili s specifično naravo dela v tovrstni  instituciji. Programska zasnova, sobivanje kulturne in kongresne dejavnosti pod eno streho, je bila v tistem času posebnost tudi v Evropi in ne le v Sloveniji. Pri načrtovanju organizacije smo zlasti pri konceptu organiziranosti službe tehnične izvedbe programa naleteli na problem slabo definiranih in med gledališči neusklajenih definicij poklicev, ki so značilni za delo tehnike v kulturi. To je veljalo zlasti za tehnične  poklice v gledališču (odrski mojster, mojster luči ali lučni mojster, tonski mojster ali mojster zvoka ...), ki so nam bili podlaga za določitev naših delovnih mest. Programska raznovrstnost in kompleksnost kulturnih in kongresnih prireditev sta narekovali modificirano organizacijsko strukturo delovnih mest v tehnični izvedbi programa. Ker ni bilo primernih organizacijskih modelov ne v Sloveniji in ne v Evropi, smo se odločili za kombiniran model med gledališčem in televizijsko hišo. V nadaljevanju smo tudi ugotovili, da žal ni obstajal sistem formalnega izobraževanja za tehnične poklice v kulturi in da je bila večina delavcev priučena skozi daljšo delovno dobo na tovrstnih opravilih. Tako je tudi v Cankarjevem domu zaposlovanje tehničnih delavcev potekalo zgolj na podlagi dela in pridobljenih izkušnjah v gledališču. Nadaljnji razvoj kadrov na področju tehnične izvedbe je tako temeljil na prenosu znanj in izkušenj starejših delavcev na mlajše,  seveda z vsemi spremljajočimi težavami. Tako smo s prenosom izkušenj in znanj znotraj zavoda ter s prizadevnostjo vseh zaposlenih v nekaj letih izgradili strokovno usposobljeno tehnično ekipo, ki je bila kos vsem še tako zahtevnim prireditvam. Po drugi strani pa so formalni postopki nagrajevanja in napredovanja delavcev v javnih zavodih vse bolj demotivirali zaposlene, s čimer je bila vse bolj ogrožena tudi kvaliteta dela. Tako se je razkorak med formalno izobrazbo zaposlenih in tistimi, ki niso izpolnjevali formalnih pogojev izobrazbe,  iz leta v leto vse bolj povečeval ter tako tudi oviral nadaljnji razvoj Cankarjevega doma. Zato smo iskali različne možnosti napredovanja za vse tiste specifične poklice, ki zaradi narave dela v kulturi (popoldansko delo,  nočno, sobotno, nedeljsko ...)  niso mogli pridobiti formalne izobrazbe  s šolanjem ob delu. Žal neuspešno.

Uvedba sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij je odprla nove možnosti ureditve sistema poklicev v kulturi, zlasti tehničnih. Zato smo se dejavno vključili v definiranje tistih poklicev, ki so značilni za področje tehnike v kulturi in na kongresih. Sodelovali smo pri pripravi katalogov, ki jih je organizacijsko in strokovno vodil Center RS za poklicno izobraževanje,  za poklice oblikovalec osvetljave (VI. stopnja), osvetljevalec (V. stopnja), oblikovalec zvoka, operater multimedijskih naprav. Tako smo s pomočjo nacionalnih poklicnih kvalifikacij dosegli poenotenje in poimenovanje tehničnih poklicev v kulturi v Sloveniji.
V Cankarjevem domu smo vzporedno s pripravo katalogov nacionalnih poklicnih kvalifikacij pričeli tudi postopek reorganizacije delovnih mest in skladnega poimenovanja z dogovori s Centrom RS za poklicno izobraževanje glede nazivov ter v opise delovnih mest poleg formalne izobrazbe vnesli tudi certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije. V naslednjem koraku smo vsem zainteresiranim delavcem omogočili, da so na osnovi svojih referenc in izkušenj pridobili certifikat poklicne kvalifikacije, kar je na zavodu izzvalo začetek urejanja kaotičnih razmer na področju nagrajevanja in obenem prispevalo k boljši motivaciji pri ključnih oziroma najboljših delavcih v tehnični izvedbi programa.
Vrednost sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij je tudi v tem, da lahko dokaj hitro odgovorimo na tehnološki razvoj v svetu in kreiramo popolnoma nove poklice. To velja posebej za tista strokovna področja, ki so vezana na tehnološki razvoj v svetu, zlasti na področju razvoja digitalnih tehnologij (multimedija, kino …). Tako danes lahko bistveno hitreje odgovorimo tudi na dogajanja na mednarodnem trgu. Poleg možnosti sprotnega prilagajanja zahtevam tržišča glede kadrov lahko uspešno rešujemo tudi problem motivacije zaposlenih v poklicih tehnične izvedbe programa v kulturi.

Saša Kranjc
Nekdanji tehnični direktor Cankarjevega doma