Podjetja


Kontakt za podjetja

Urška Marentič
Vodja središča za povezovanje izobraževanja in trga dela
Center RS za poklicno izobraževanje
01/5864-249
urska.marentic@cpi.si

01/5864-200 (tajništvo)

Radiotelevizija Slovenija

 V sorazmerno kratkem času in ob zelo majhnem materialnem vložku se je bistveno zvišala strokovna in kompetentna struktura zaposlenih. Omogočanje pridobitve verificirane listine je predvsem starejša populacija sodelavcev sprejela izrazito pozitivno. Pri vsem tem ne gre samo za ureditev njihovega delovnega statusa, pomembnejša je zagotovitev razmer, ki bodo omogočale večjo motiviranost in notranjo kadrovsko mobilnost.

Proces produkcije multimedijskih vsebin se z vsesodobnejšimi pristopi ves čas spreminja, to pa prinaša spremembe na področju usposabljanja in izobraževanja kadrov. V Sloveniji smo izrazito zapostavili pridobivanje ustreznih znanj na tem področju, hkrati pa so se potrebe po kadrih s hitro rastjo števila nastajajočih producentov multimedijskih vsebin izrazito povečale. Če k temu dodamo izredno drago dousposabljanje novincev, ki so se brez potrebnih temeljnih znanj s področja snemanja in obdelave avdiovizualnih vsebin vključevali v delovni proces, smo najbrž že našteli vse ključne razloge, ki so vplivali na začetek naših dejavnosti na področju nacionalne poklicne kvalifikacije.

Ob srečnih okoliščinah smo z našo pobudo za sprejem poklicnega standarda "Medijski asistent" omogočili spremembo srednješolskega programa medijski tehnik. Ta zagotavlja, da bodo učenci dodobra spoznali specifiko produkcije multimedijskih programov. Poleg tega smo našim starejšim sodelavcem specifičnih poklicev omogočili, da prek postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije ovrednotijo svoje skrito znanje in pridobijo verificirane listine.

Hkrati s postopki, ki jih vodi država (sprejemanje poklicnih standardov ter katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti), smo v okviru nove sistemizacije delovnih mest predvideli tudi kadrovske potrebe na ravni VI. stopnje zahtevnosti in tako tudi omogočili notranjo prerazporeditev imetnikov certifikatov na ustrezna delovna mesta. V tovrstne dejavnosti je sicer precej grobo vstopila ponesrečena in nespretno izvedena reforma plačnega sistema v javnem sektorju, vendar bodo pozitivni učinki certifikatnega sistema presegli tudi te nevšečnosti.

Že ob vključitvi v te procese smo se jasno zavedali dejstva, da bo morala biti vključitev dejavna (od pobud do preverjanja), če želimo, da bo implementacija nacionalne poklicne kvalifikacije zaživela v praksi. Poleg priprave predlogov poklicnih standardov in sodelovanja v strokovnih komisijah za izdelavo in sprejem katalogov smo začeli tudi postopke pridobivanja licenc za izvajalce preverjanja in potrjevanja NPK ter šolanja članov izpitnih komisij.

Po treh letih intenzivnega sodelovanja s CPI in RIC smo s postopki certificiranja na V. in VI. stopnji zahtevnosti pokrili vse sistemizacijske potrebe za, do zdaj tako imenovane, specifične medijske profile, kot so:

–  oblikovalci zvoka,
–  oblikovalci osvetljave,
–  montažerji slike in zvoka,
–  oblikovalci maske,
–  TV-snemalci,
–  kamermani,
–  organizatorji medijske produkcije,
–  tajnice režije – script,
–  medijski arhivarji,
–  glasbeni redaktorji,
–  rekviziterji,
–  scenski slikarji,
–  kašerji ipd.

Hkrati se je izkazalo, da nabor poklicnih standardov in katalogov ne pokriva samo potreb JZ RTV Slovenija, ampak omogoča razreševanje izobrazbenih in kadrovskih zapletov tudi na področju gledališke in scenske umetnosti, arhivov ter producentov videoprodukcije (mobilna tehnologija, spletni časopisi ipd.). Do zdaj se je postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije udeležilo in verificirano pridobilo listino prek 495 kandidatov. Ocenjujemo, da bo v naslednjih dveh letih svoje strokovne in kompetenčne ambicije izkazalo vsaj še nekaj sto kandidatov.

Kaj je certificiranje prineslo sodelavcem?
Pridobitev verificirane listine na VI. stopnji zahtevnosti v sorazmerno kratkem času in z majhnim materialnim vložkom (sodelavci RTV Slovenija so prispevali le polovico zakonsko opredeljene višine kotizacije) je nedvomno eden od pomembnejših prispevkov NPK. Še pomembnejši pa je psihološki učinek, saj listina imetnikom daje večjo samozavest, večjo delovno in socialno varnost, da o večji kadrovski mobilnosti delojemalcev ne govorimo.

Ko bo končan tudi proces kreditnega ovrednotenja katalogov, pa bo za mnoge veliko lažji tudi prehod v redne izobraževalne procese.

Kaj je certificiranje prineslo delodajalcem?
V sorazmerno kratkem času in ob zelo majhnem materialnem vložku se je bistveno zvišala strokovna in kompetenčna struktura zaposlenih. Omogočanje pridobitve verificirane listine je predvsem starejša populacija sodelavcev sprejela izrazito pozitivno. Zato jo lahko štejemo med elemente vseživljenjskega učenja oziroma age menagementa.  Pa pri vsem tem ne gre samo za ureditev njihovega delovnega statusa, pomembnejša je zagotovitev razmer, ki bodo omogočale večjo motiviranost in notranjo kadrovsko mobilnost in ne nazadnje tudi  zaposlovanje novih sodelavcev.

Hkrati se je izkazalo, da se da z veliko motiviranostjo in ciljno naravnanostjo aktivno posegati tudi v procese snovanja izobraževalne in kadrovske politike na ravni države in s tem zagotavljati udejanjanje potreb delodajalcev. To pa nas vodi in usmerja k nadaljnjim dejavnostim in ambicijam, saj želimo, da področje certificiranja oziroma nacionalne poklicne kvalifikacije v prihodnosti udejanjimo tudi na univerzitetni ravni.


Marjan Kralj,
Izobraževalno središče RTV Slovenija


Dostopnost spletišča