Podjetja


Kontakt za podjetja

Urška Marentič
Vodja središča za povezovanje izobraževanja in trga dela
Center RS za poklicno izobraževanje
01/5864-249
urska.marentic@cpi.si

01/5864-200 (tajništvo)

Center domače in umetnostne obrti, Zavod Marianum Veržej

 Z NPK rokodelci lahko pridobijo formalni poklic, kar prispeva k zaposlitvi in ohranjanju kulturne dediščine. Zavedamo se, da so prav poklici s področja ohranjanja kulturne dediščine lahko izziv in način življenja ter se lahko povsem enakovredno merijo z vsemi drugimi poklici.

Center DUO Veržej, center domače in umetnostne obrti, je pomurski regijski center, ki deluje že četrto leto. Združuje rokodelce, jim zagotavlja strokovno pomoč prek različnih izobraževanj, oziroma pomaga izdelke rokodelcev tudi tržiti. V ta namen je na njegovem sedežu urejen tudi prodajno-razstavni prostor, ki promovira in trži rokodelske izdelke in s tem kulturno dediščino Pomurja.

Center DUO Veržej si prek različnih dejavnosti prizadeva rokodelstvo vpeljati v vsakdanjik ljudi, ki so s to dejavnostjo posredno ali neposredno povezani. Posebno pozornost skušamo nameniti tudi izobraževanju. Poleg tega, da rokodelec obvlada osnovno znanje neke dejavnosti, je pomembno, da zna narediti izdelek, namenjen sodobnemu kupcu. Osnovno obvladanje veščin rokodelstva izhaja iz kulturne dediščine posameznega naroda ter odseva življenje in sožitje ljudi z naravo, okoljem in navsezadnje iznajdljivost ljudi, ki so si znali izdelati različne pripomočke, da so jim lajšali vsakodnevno delo. Materiale za izdelavo teh pripomočkov so si poiskali v neposredni okolici, v naravi. Dodana vrednost današnjega rokodelca je, da osnovno znanje, ki ga ima na nekem področju, zna uporabiti in prilagoditi današnjemu življenjskemu slogu in potrebam današnjega potrošnika. S tem se ohranja pristna povezanost med človekom in naravo, hkrati pa je za ljudi, ki živijo na tem območju, to izziv za njihovo poklicno pot in tudi umetniško izražanje.

Projekt Rokodelska akademija, ki ga delno financira EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in v katerem kot partnerja sodelujeta tudi Zavod Marianum Veržej z enoto Center DUO in Center za poklicno izobraževanje (CPI), v sklopu svojih dejavnosti oblikuje programe za rokodelske poklice. Nekateri poklici se obnavljajo in prilagajajo spremembam, ki jih je prinesel čas, druge vzpostavljamo na novo. Glede na madžarske kolege opažamo, da so bili v Sloveniji rokodelski poklici v polpreteklosti potisnjeni v ozadje in velikokrat označeni z negativnim predznakom. Nekateri posamezniki in organizacije pa se zavedamo, da so prav poklici s področja ohranjanja kulturne dediščine lahko izziv in način življenja ter se povsem enakovredno lahko merijo z vsemi drugimi poklici. Težava pa je, kje se za tak poklic izučiti, kako potrditi usvojeno znanje in to dokazati – bodisi samostojno bodisi pri delodajalcu. Poklicnih srednjih šol za poklice domače in umetnostne obrti v formalnem izobraževalnem sistemu ni. Tako se večina rokodelcev veščin priuči od staršev, sorodnikov, bližnjih, s čimer pa ne pridobi veljavne listine, da rokodelsko obrt resnično obvlada. Nacionalna poklicna kvalifikacija, ki jo posameznik lahko pridobi na podlagi certificiranja, ima velik pomen za posameznika in potencialnega delodajalca.

Pomemben segment, ki se bo oblikoval v času trajanja projekta Rokodelska akademija, pa ni le razvoj novih poklicev NPK, pač pa tudi oblikovanje izobraževalnih programov za te poklice. Posamezniki, ki se bodo vključevali v izobraževanja, bodo v določenem časovnem obdobju pridobili osnovno znanje, ki ga posamezni rokodelski poklic zahteva. Prihajali bodo v stik z izkušenimi rokodelci, ki bodo svoje znanje tako prenašali na mlajše, hkrati pa se bodo tudi seznanjali z vsebinami oblikovanja novih izdelkov in njihovim trženjem. Celovit pristop k razvijanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij in kvalitetnih usposabljanj lahko obudi rokodelstvo in mu da nove razsežnosti.

Evropa temelji na kulturni različnosti posameznih narodov. Tako se tudi naša prepoznavnost v Evropi kaže prek dediščine, ki zaznamuje našo identiteto. Ravno rokodelstvo je Slovence zaznamovalo v preteklosti in del te ustvarjalnosti nam je uspelo ohraniti do danes. Naša naloga je, da rokodelsko kulturno dediščino vnovič ovrednotimo in ji dodelimo vlogo, ki si jo v družbi zasluži. To tudi pomeni, da je treba spremeniti odnos do tistih, ki so se v zadnjih desetletjih trudili ohraniti temeljne značilnosti in tehnologijo dela v posameznih rokodelskih panogah. Torej moramo zavarovati še aktivne rokodelce in jim omogočiti, da pridobljeno znanje posredujejo mlajšim, ki bodo to dediščino ohranili in obogatili.

Z vpeljavo sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij na področju ohranjanja kulturne dediščine je bil narejen prvi korak v pravo smer. Vendar je to le začetek, ker certifikat za rokodelce še ni dovolj. Ne zagotavlja jim ugodnosti pri razvoju obrti niti pri trženju lastnih izdelkov. Tudi to je razlog, da je bilo v zadnjih letih le malo zanimanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije s področja domače in umetnostne obrti.

Regionalni razvoj in razvoj podeželja je v veliki odvisnosti od razvoja rokodelstva. Le če bodo v polnosti zaživele nacionalne poklicne kvalifikacije na področju ohranjanja kulturne dediščine rokodelstva, lahko pričakujemo hitrejši regionalni razvoj in večjo prepoznavnost posameznih regij.

Zavod Marianum Veržej s Centrom DUO želi še naprej dejavno sodelovati pri razvoju poklicnih kvalifikacij na področju rokodelstva. Naše prizadevanje poteka po načelu od spodaj navzgor, kar pomeni, da se najprej povezujemo z rokodelci in da skušamo prek njihove izkušnje prepričati odgovorne v državi, da bolje prisluhnejo njihovim potrebam. Prepričani smo, da je rokodelska panoga v tem kriznem obdobju še bolj potrebna pomoči, ker lahko z njihovo pomočjo oživimo področje dela, ki prinaša majhen, vendar stabilen dohodek. Za mnoge je lahko rokodelsko delo dodaten vir preživetja. Ob tem pa se moramo zavedati, da tako ohranjamo lastno identiteto in bogato kulturno dediščino posamezne regije.


Janez Krnc,
vodja Centra DUO
Zavod Marianum Veržej

Dostopnost spletišča