Podeželsko razvojno jedro – Pomelaj, zadruga za razvoj podeželja

 V okviru rokodelskih dejavnosti so velike priložnosti za podeželsko prebivalstvo, da svoja znanja na tem področju potrdijo, overijo in pridobijo certifikat. Tako se povečajo njihove priložnosti za zaposlovanje in tudi pridobivanje dodatnega dohodka na podeželju. Posredno pa se s tem tudi ohranja naravna in kulturna dediščina.

Domača obrt in rokodelstvo sta bila v pokrajini ob Muri pred drugo svetovno vojno in še nekaj let pozneje zelo razvita.  Z industrializacijo pa je to znanje vse bolj tonilo v pozabo, ljudje na podeželju so se začeli zaposlovati v tovarnah, zanimanje za rokodelstvo in rokodelske izdelke je upadlo, tudi na račun čedalje množičnejše uporabe plastike in mehanizacije.

Prvi stečaji v Sloveniji (od leta 1989) so se zgodili v Pomurju (Primat, Gedgrad, Elma, Varstroj, Indip, Planika …), kmetije, ki so se do neke mere ohranile, pa še zdaleč niso bile dovolj za preživetje.Tako je postalo rokodelstvo spet ena od priložnosti za pridobivanje dodatnega dohodka na podeželju, predvsem za starejše brezposelne in ženske.

Pilotno sta se programa "Pletarstvo -izdelovanje izdelkov" iz ličja in "Lončarstvo" začela obujati leta 1998 v okviru programa Samozaposlovanje na podeželju v učni delavnici za težje zaposljive brezposelne osebe. Program je temeljil na pripravljenem enoletnem programu usposabljanja, ki je zajemal 90 odstotkov praktičnega dela in 10 odstotkov teoretičnih temeljev. Udeleženci programa usposabljanja so tako med programom pridobili praktična in teoretična znanja, ki jim omogočajo samostojno delo na domu. V tem času smo v sodelovanju s Centrom RS za poklicno izobraževanje začeli razvijati katalog standardov znanj in spretnosti za "Pletarja iz ličja" in "Lončarja", ki sta bila tudi prva izdelana kataloga standardov znanj in spretnosti za nacionalne poklicne kvalifikacije.

Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij je velika pridobitev predvsem za osebe z nizko stopnjo izobrazbe, saj lahko na podlagi pridobljenih znanj in spretnosti pridobijo poklicno kvalifikacijo, ki ni samo potrditev njihovih znanj in spretnosti, ampak močno vpliva tudi na njihovo samozavest in dvig lastne samopodobe.

V okviru rokodelskih dejavnosti so velike priložnosti za podeželsko prebivalstvo, da svoja znanja na tem področju potrdijo, overijo in pridobijo certifikat. Tako se povečajo njihove priložnosti za zaposlovanje in tudi pridobivanje dodatnega dohodka na podeželju. Posredno pa se s tem tudi ohranja naravna in kulturna dediščina. Z dvigom pomena, veljavnosti in teže nacionalnih poklicnih kvalifikacij lahko pričakujemo tudi večji pomen rokodelskih dejavnosti in navsezadnje tudi ohranjanje dediščine, ki je lahko tudi ena od alternativnih zaposlitvenih priložnosti predvsem na podeželju. V Pomurju, ki je trenutno v nezavidljivem položaju na področju kmetijstva, glede na možnosti zaposlovanja in siceršnjo gospodarsko situacijo, je lahko rokodelstvo ena od velikih priložnosti, saj lahko vpliva na več segmentov, kot so turizem, kmetijstvo, obrtništvo na podeželju, seveda ob podpori razvojnih in gospodarskih institucij ter lokalnih skupnosti. Vsi ti dejavniki skupaj pa lahko pripomorejo k večjemu zanimanju za tradicionalne dejavnosti na podeželju, s pravim pristopom pa tudi k večjemu zanimanju prebivalstva za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Pri svojem večletnem delu opažamo, da imajo osebe, ki prihajajo iz delovno-intenzivnih panog, iz normirane proizvodnje, z nizko stopnjo izobrazbe strah pred izobraževanjem, strah pred neuspehom in se zelo težko odločajo za različna usposabljanja, izobraževanja in tudi za samostojno podjetniško pot. S certifikatnim sistemom pa lahko svoja znanja in izkušnje potrdijo, morebitna manjkajoča znanja pa lahko pridobijo na njim prilagojeni način. V okviru naših programov usposabljanj ljudi motiviramo in spodbujamo, da pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo, vendar je nemalokrat za osebe, ki so dolgotrajno brezposelne ali "podzaposlene" in so naša ciljna skupina, to prevelik finančni zalogaj in tudi certifikat trenutno ne prinaša ali omogoča pridobitve ugodnosti, kot so možnost oziroma pogoj za registracijo dejavnosti, nižja akontacija dohodnine pri opravljanju dejavnosti v obliki osebnega dopolnilnega dela, nižja stopnja DDV za rokodelske izdelke, pomoč pri raziskavi trga, trženju, promociji ipd. Mogoče bi prav kateri od teh dejavnikov lahko pripomogel k večjemu zanimanju za pridobitev NPK. Pri osebah, ki so certifikat pridobile, pa so brez dvoma opazni zadovoljstvo in dvig njihove samopodobe kot tudi zaupanja v svoje sposobnosti in splošno zaupanje vase ter spodbuda za druge. Za rokodelske in tradicionalne dejavnosti, tudi kulinarike, s katerimi se naša ustanova ukvarja, je certifikatni sistem vsekakor velika priložnost. Osebe svoje obstoječe znanje nadgradijo v okviru programa usposabljanja, dobijo nove izkušnje, ki jih lahko v okviru certifikatnega sistema verificirajo, in tako pridobijo poklicno kvalifikacijo. Naša ustanova osebam, ki se usposobijo in svojo dejavnost registrirajo vsaj v statusni obliki osebnega dopolnilnega dela, pomaga na področjih dodatnih usposabljanj, trženja, svetovanja in promocije, kar posredno vpliva, da se osebe s podeželja laže odločajo za opravljanje katere od rokodelskih dejavnosti. Certifikatni sistem je toliko pomembnejši pri naših programih usposabljanj, saj omogoča pridobitev poklicne kvalifikacije tudi osebam z nizko stopnjo izobrazbe, ki ni naklonjena klasičnemu načinu izobraževanja, v okviru certifikatnega sistema pa si tako lahko pridobijo poklicno kvalifikacijo, ki je sicer ne bi.

Dragica Horvat
Podeželsko razvojno jedro – Pomelaj